Kaj se je takrat dogajalo z našimi predniki?
Kronologija naselitve:
okrog 550. - Prvi slovanski sunek - prihajajoč s severa ali severovzhoda – poseli ozemlje ob Donavi, zajeme najprej ozemlje Zgornje in Spodnje Avstrije in se nato po dolinah alpskih rek postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu
do okrog 588. – Drugi slovanski sunek.
Ta je prihajal z jugovzhoda in je bil v tesni povezavi z Avari (Obri).
Avari so po odhodu Langobardov v Italijo leta 568. obvladovali Panonsko nižino ter prek Donave in Save napadali Bizanc.
Leta 582. so osvojili Sirmium, nekdanjo metropolo Ilirika, in se začeli skupaj s spremljajočimi Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu.
Do okrog leta 588. padlo v njihove roke zgornje Posavje.
591. – osvojeno zgornje Podravje
592. – na območju zgornje Drave okrog Leinza pride do prvih spopadov s severnimi sosedi Bavarci. Tega leta zmagajo Bavarci.
595. – nova bitka s Bavarci.
591. – osvojeno zgornje Podravje
592. – na območju zgornje Drave okrog Leinza pride do prvih spopadov s severnimi sosedi Bavarci. Tega leta zmagajo Bavarci.
595. – nova bitka s Bavarci.
Tokrat Bavarci doživijo hud poraz. Bitko je odločil avarski kagan s svojo konjenico.
Še po naslednjih bojih se je izoblikoval in utrdil mejni pas, ki je za stoletja razdelil vzhodnoalpski prostor: frankovsko opredeljena zahodna polovica se je ločila od avarskega in slovanskega vzhoda in jugovzhoda.
do okrog 600. – Slovani prodrejo v Istro s severovzhoda skozi Postojnska vrata in naselijo ozemlje južno od današnje ceste Trst-Reka.
do okrog 600. – Slovani prodrejo v Istro s severovzhoda skozi Postojnska vrata in naselijo ozemlje južno od današnje ceste Trst-Reka.
